Verjetno si že slišala za zdrs (prolaps) medeničnih organov, toda ali dejansko veš, kaj je to? Čeprav se o tem morda govori vedno več, mu še vedno lahko prilepimo nalepko stigme.

Zdrs medeničnih organov je pravzaprav precej pogost in lahko prizadene ženske vseh starosti – ne samo poporodnice. A življenje s prolapsom, četudi se zdi na prvi pogled zelo omejujoče, lahko kljub temu poteka po normalnih tirnicah naprej. Zavedanje, da do tega lahko pride in kaj lahko storimo, da zmanjšamo tveganje ali obvladujemo stanje, je odkrito povedano, naša pravica.

A si kdaj dobila občutek, da te “tam spodaj” nekaj tišči, da v nožnici čutiš nekaj kar ne bi smela? Morda te “ta stvar” pri poskokovanju spomni, da je bolje biti pri miru. Zapomni si: “ Ni normalno, da ti kdaj pa kdaj uide!” Oh, kaj pa spolni odnos? Boli. Ali pa boli le ob določenih kotih. Kaj lahko storiš? Je to normalno? Je to nekaj s čim se pač moraš naučiti živet?

Te “skrivne” mišice, ki potekajo od sramne kosti spredaj do trtice zadaj in se razprostirajo do sednih kosti so kot nek trampolin, ki podpira organe v trebušni votlini.

“Vsak gib okončine, ki ga naredimo, in vdih, ki ga zavzamemo, vključuje medenično dno.”

Za opravljanje svojega dela, morajo mišice medeničnega dna biti močne in funkcionalne. A tudi to ni vse, Barbara Sepohar Debeljak, dipl.fizioterapevtka, ki dela na področju zdravja žensk, navaja, da lahko močno medenično dno igra bistveno vlogo tudi pri organzmu: »Spolno doživljanje je močno povezano s funkcionalnostjo mišic. Da doživimo orgazem, se morajo mišice medeničnega dna krčiti/kontrahirati.«

Z Barbaro S. Debeljak sva tokrat odprli temo, s katero se pri delu nemalokrat srečujeva in kjer se obedve strinjava, da je potrebna boljša obravnava in informiranost žensk. Z objavo sva poskušali zaobjeti vse, kar moraš vedeti o prolapsu medeničnih organov, od njegovih simptomov in vzrokov do možnosti zdravljenja in nasvetov za življenje s prolapsom. Zato, da boš na koncu boš bolje razumela, kaj prolaps je in kako z njim živeti.

Kaj je zdrs mišic medeničnih organov in katere poznamo?

»Prolaps ali zdrs organov pomeni, da se mehur, maternica, vagina in/ali rektum povesijo v ali preko vagine. Se pravi mehur (cistokela) se povesi preko sprednje vaginalne stene, maternica se spusti navzdol v vagino, rektum (rektokela) se povesi preko zadnje vaginalne stene, vagina pa se povesi oz “zloži” sama vase«; razlaga Barbara S. Debeljak.

Kolikšen odstotek žensk se srečuje s prolapsom mišic medeničnih organov?

Barbara S. Debeljak: »V raziskavi iz leta 2000 (Swift, 2000[1]), so ugotovili, da je pri kar 43%-76% žensk oslabljena opora stene nožnice in maternice. Kljub vsemu pa je pri 3%-6% žensk, prolaps napredoval preko vhoda v nožnico.«

Kakšni so simptomi zdrsa medeničnih organov ?

Barbara S. Debeljak: »Simptome delimo na simptome vagine, sečil, črevesja in na spolne simptome.«

VAGINALNI

• občutek izbokline v nožnici,
• občutek povečanega pritiska,
• občutek večje teže v vagini

SEČILA

• inkontinenca,
• povečana frekvenca,
• povečana nuja po mokrenju,
• šibek ali podaljšan curek urina,
• težave s pričetkom odvajanja urina,
• občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja

ČREVESJE

• fekalna inkontinenca,
• nehoteno uhajanje plinov,
• občutek nepopolnega izpraznjenja blata,
• napenjanje med odvajanjem blata,
• občutek da nekaj blokira odvajanje blata.

SPOLNI SIMPTOMI

• dispareunija- bolečine v medeničnem dnu

Barbara S. Debeljak: »Potrebno je povdariti, da nekatere ženske nimajo simptomov, nekatere imajo lahko samo enega, nekatere pa več.«

Zakaj pride do zdrsa medeničnih organov?

Barbara S. Debeljak: »Nosečnost, porod, povečana telesna teža, respiratorne težave (dolgotrajno kašljanje), zaprtost, histerektomija,.. to so samo nekateri izmed vzrokov. Nekaj gre tudi pripisati genetiki oziroma čvrstosti vezivnega tkiva, ki nam je dana (nekateri imamo bolj, nekateri manj elastična vezivna tkiva). Velikokrat si pa same “pridelamo” težave z nepravilno aktivacijo stabilizacijskih mišic, s povečevanjem intraabdominalnega pritiska, ipd.«

Ali oz. kako lahko telesna aktivnost vodi do disfunkcije medeničnega dna?

Barbara S. Debeljak: »DA! Če izvajamo vaje na nepravilen način. Se pravi:

• da ne aktiviramo stabilizacijskih mišic,
• da ne zmoremo s trebušnimi mišicami regulirati intra-abdominalnega pritiska
• se precenimo o svojih zmožnostih in izvajamo vaje za katere še nismo fizično pripravljene
• delamo samo na površinskih oz. akcijskih mišicah
• uporabljamo preveliko težo (uteži) in se pri tem naprezamo na nepravilen način
• prehitro po porodu začnemo izvajati intenzivnejše treninge«

Katere ženske so bolj ogrožene/nagnjene k zdrsu medeničnih organov?

Barbara S. Debeljak: »Najpogosteje se pojavi pri ženskah v menopavzalnem obdobju ali pa pri ženskah s povečano telesno težo. Zelo velikokrat pa se pojavi pri mladih ženskah takoj po porodu.«

Kako je zdrs medeničnih organov diagnosticiran?

Barbara S. Debeljak: »Ženske, ki imajo simptome morajo opraviti pregled medeničnega dna. Pregled opravimo v sproščenem položaju in med napenjanjem tako v leže kot v stoje. Tako lažje določimo kateri deli so prizadeti (anteriorni, posteriorni ali apikalni). Imamo 4 stopnje prolapsa. Od 0, kjer ni prolapsa do IV. kjer je vidno izbočenje in je distalni del protruzije vsaj 2 cm preko vhoda nožnice.«

Več stopenj zdrsa medeničnih organov (prolapsa)

0. stopnja: ni prolapsa.

1. stopnja: zelo blag prolaps – organi so še vedno dokaj dobro podprti z medeničnim dnom.

2. stopnja: organi medeničnega dna so se spustili, vendar so še vedno v nožnici.

3. stopnja: organi medeničnega dna so se spustili do ali čez odprtino nožnice.

4. stopnja: organi medeničnega dna so popolnoma padli skozi vaginalno odprtino.

Kako se zdravi zdrs medeničnih organov in kakšni so možni zapleti, povezani z operacijo ali drugimi načini zdravljenja ter koliko časa običajno traja do izboljšav?

Barbara S. Debeljak: »Pri naprednejših prolapsih in kadar ginekolog poda svojo oceno stanja, se opravi operativni poseg. Pri manjših prolapsih je smiselno z operacijo še počakati in zdraviti konzervativno. Ginekolog po potrebi svetuje tudi uporabo pesarja. Pri konzervativnem postopku nastopimo s svojim pristopom fizioterapevti, ki z različnimi tehnikami poiskušamo vzpostaviti ravnovesje v mišicah trupa in naučiti pacientko zdravega življenjskega sloga. Tako kot pri vsakem jačanju mišic moramo biti tudi pri tem potrpežljivi. V tujini imajo protokol, ki pravi, da če se v 6-ih mesecih stanje ne izboljša, potem je to lahko tudi indikacija za operacijo.«

Barbara S. Debeljak: »Okrevanje po operativnem posegu je postopno. Začetna faza se zaključi po 4-6 tednih. To je biološki čas celjenja tkiva. Vendar se tukaj rehabilitacija ne zaključi. Če je pooperativno stanje stabilno se takrat šele dobro prične z vadbeno terapijo, ki pa je edini ključ do uspeha dolgoročno gledano.«

Kako lahko preprečimo oz. zmanjšamo tveganje za njegov razvoj?

Barbara S. Debeljak navaja:

• izvajajte vaje za stabilizacijske mišice (mišice medeničnega dna, globoko trebušno mišico,…).
• poskrbite da ne pride do zaprtosti. Če ne zmoremo “sproščeno” odvajati blata, se lahko stanje poslabša zaradi napenjanja.
• izogibajte se dvigovanju pretežkih bremen – pomembno je kako breme dvignemo!
• pred kašljanjem, kihanjem oz. aktivnostmi, ki povečujejo intra-abdominalni pritisk, se naučite narediti avtomatsko predaktivacijo mišic medeničnega dna.
• izogibajte se prekomernemu pridobivanju telesne teže.
  
  
  
  

Ali lahko samo z vajami za mišice medeničnega dna popravimo zdrs medeničnih organov? Kaj pa ti. “Keglove vaje”: da ali ne?

Barbara S. Debeljak: »Trening mišic medeničnega dna oz. Keglove vaje so samo ene izmed skupine mišic, ki ji moramo pri zdrsu medeničnih organov aktivirati. Trening vključuje predvsem sinhrono aktivacijo tako globokih kot povrhnjih mišic, saj moramo naučiti pacientko kako mora preko vaj začutiti stabilnost trupa, ki jo nato prenese v vsakodnevna opravila.«

Barbara S. Debeljak: »Noben trening, pa naj bo še tako dober, ne bo pripomogel k izboljšanju stanja, če se nato naslednjih 12, 13, 14,.. ur držite napačno, dvigujete bremena na nepravilen način, ne upoštevate navodil, ki smo vam jih strokovnjaki dali.«

Ali se moram izogibati vadbi če imam zdrs medeničnih organov? Ali moram z vadbo prekiniti ko čutim pritisk v nožnici ali to slabša prolaps?

Barbara S. Debeljak: »Če se med ali po vadbi počutite slabše oziroma imate občutek, da je prolaps bolj izrazit, potem vaje definitivno ne izvajate pravilno. Nobena vaja ni škodljiva, če jo izvedemo na pravilen način. Če pa se precenimo in izvajamo preveč intenziven trening (včasih je dovolj že samo dvig obeh nog v zrak), potem lahko samo še bolj škodimo zdrsu medeničnih organov.«

Kam se lahko obrnem, če imam/mislim da imam zdrs medeničnih organov?

Barbara S. Debeljak: »Ginekolog je tisti, ki vam bo dal uradno oceno stanja. Fizioterapevti podamo svojo fizioterapevtsko diagnozo, ki se včasih razlikuje od zdravniške, saj podamo oceno glede na funkcionalnost stanja. Pregled pri fizioterapevtu je prav tako vaginalni. Pri pregledu se oceni stabilnost trebušne stene, stabilnost mišic medeničnega dna. S pomočjo diagnostičnega ultrazvoka, si pomagamo, da ocenimo hipermobilnost sečnice, da opazujemo stanje kontrakcije in relaksacije mišic medeničnega dna, opazujemo tudi spuščanje organov ob povečanju intraabdominalnega pritiska (Valsalva manever) itd.«

Nasveti, ki jih je smiselno upoštevati pri vadbi in vsakdanjem življenju pri zdrsu medeničnih organov

Barbara S. Debeljak svetuje:

• ne stiskajte mišic medeničnega dna preveč intenzivno dolgo časa, saj lahko privede do povečanega hipertonusa.
• ključ do uspeha ni samo stikanje mišic ampak tudi zmožnost njihove uporabe ob različnih situacija in v različnih položajih.
• ne vleči trebuha navznoter (s stiskanjem trebuha nad popkom, samo povečujemo intraabdominalni pritisk. Če ob tem nimamo dobre kontrole mišic medeničnega dna in globoke trebušne mišice, potiskamo organe navzdol, namesto da bi jim nudili oporo)
• posvetujte se s strokovnjakom preden začnete trenirati po porodu ali katerikoli drugi operaciji.