Te skrbijo posledice nezadostnega vnosa energije?

Preveri ali je padec zmogljivosti in dosežen plato posledica prenizkega energijskega vnosa.

NOV KVIZ: Kaj povzroča tvoj PCOS?

Izpolni kviz in ugotovi kaj povzroča tvoj PCOS, kaj to pomeni za tvoje zdravje in kaj lahko storiš glede tega.

Kaj povzroča tvoj PCOS? Kaj to pomeni za tvoje zdravje in kaj lahko storiš glede tega.

Nestology_pcos
Hormoni
Kako se spopasti s sindromom policističnih jajčnikov
Nestology_pcos
Hormoni
Kako se spopasti s sindromom policističnih jajčnikov

Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) prizadene mnoge ženske, lahko povzroči neredne menstruacije, povečanje telesne teže in akne. Čutiš, kot da tvoje telo ni na tvoji strani? Odkrij ključne informacije o PCOS in kako si lahko pomagaš.


Nestology_pcos_ sindrom policističnih jajčnikov

Ženske s hormonskimi motnjami danes niso v manjšini. Ravno obratno. Redke so tiste, ki hormonskih motenj nimajo. Morda sem malenkost pristranska, ker gre za področje, ki me še posebej zanima. Pri svojem delu se ves čas gibam in dotikam takšnih tem, kar se posledično kaže tudi v tem, da se pri svojem delu nemalokrat srečam z ženskami s podobnimi težavami.

Med temi ženske s sindromom policističnih jajčnikov niso izjema. Kar po svoje niti ni tako presenetljivo, saj gre za najpogostejšo endokrilno motnjo (»endokrilno« pomeni sicer, da se nanaša samo na hormone), ki prizadane ženske v rodni dobi. Zakaj sem zgornjo besedo dala v navednice? Gre namreč za multifaktorialno motnjo, o čemer bova govorili v nadaljevanju.

Kje natančno se gibljejo številke, je težko pokazati s prstom, saj obstajajo različni načini oz. diagnostični kriteriji za postavitev diagnoze. Okvirno govorimo o 5-15 odstotkov žensk.[1] A odstotek zna biti tudi višji, saj strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi številne ženske ostale nediagnosticirane. Odstotek teh naj bi bil visok tudi do 75-odstotkov.[2] Kar je izjemno zaskrbljujoče.

Preden nadaljujeva, dajva pojasnit najprej za kaj se sploh gre.

Kaj je sindrom policističnih jajčnikov (PCOS)?

Sindrom policističnih jajčnikov ali kot ga imenujemo na kratko, PCOS, je pogosta a zapletena endokrilna motnja.[3] Ne samo, da PCOS povzroča težave s plodnostjo, vodi lahko tudi do drugih resnih zdravstvenih stanj. Brez ustreznega in pravočasnega ukrepanja imajo ženske s PCOS večje tveganje za razvoj drugih resnih zdravstvenih stanj.



Povezane zdravstvene težave

Inzulinska rezistenca in presnovni sindrom s katero se spopada dober delež žensk s PCOS poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 ter bolezni srca in ožilja.[4] Nekatere ženske s PCOS lahko razvijejo hiperplazijo endometrija[5], pri kateri postane sluznica maternice predebela. To stanje pa poveča tveganje za razvoj raka endometrija.[6]


Psihološki vpliv & spanec

Ženske s PCOS imajo lahko tudi večje tveganje za motnje spanja, kot je na primer spalna apnea.[7] Tudi tveganje za depresijo je večje pri ženskah s PCOS. Zato je zelo pomembno, da se zavedamo, da gre za stanje, ki na ženske vpliva iz vseh aspektov.


Diagnoza PCOS – Ali si prepričana, da je sindrom policističnih jajčnikov?

Preden bo zdravnik postavil diagnozo, bo najprej izključil vse druge možne razloge za hiperandrogenizem in neredne menstruacije (kot npr. kongenitalna adrenalna hiperplazija, bolezni ščitnice, tumor, Cushingov sindrom, hiperprolaktinemija, anoreksija nervoza …).

Zdravnik lahko diagnosticira sindrom policističnih jajčnikov pri odraslih po treh različnih smernicah. A obstaja kar nekaj polemik glede diagnostičnih meril. Razpolagamo namreč z večimi (različnimi) kriteriji za postavitev diagnoze (Rotterdamski kriterij, NIH kriterij ter ti. »Androgen Excess and PCOS Society«). To je tudi eden od razlogov, zaradi česar nimamo jasne predstave o tem, koliko žensk ta motnja dejansko prizadene.

Največkrat so diagnoze postavljene po Rotterdamskem kriteriju, kateri diagnozo sindroma policističnih jajčnikov potrdi, v kolikor ima ženska vsaj dva od spodnjih simptomov:

  • Neredne menstruacije – lahko so krajše od 21 dni, daljše od 35 dni ali popolnoma odsotne.
  • »Ciste« v jajčnikih – gre v bistvu za folikle, ki so delno dozoreli.
  • Visoke ravni androgenov, kot je testosteron – ki se potrdijo s krvnimi testi ali preko vidnih znakov, kot so moška plešavost, poraščenost na obrazu ali akne.

To pomeni, da so (po Rotterdamskem kriteriju) jajčniki na ultrazvoku lahko videti normalno, kljub prisotnosti PCOS. Četudi strokovnjaki na eni strani izpostavljajo dejstvo, da številne ženske ostanejo nediagnosticirane, na drugi strani avtorji v enem izmed člankov Britanskega medicinskega dnevnika pod naslovom: »Driven by good intentions: why widening the diagnostic criteria for polycystic ovary syndrome may be harming women.«[8] , izpostavljajo kontroverznost novih smernic in Rotterdamskega kriterija.

Avtorji pojasnjujejo, da lahko »prehitra« diagnoza s PCOS na ženskah pusti škodljive posledice za vso življenje. Izpostavljajo tudi, da nekaterim ženskam s hipotalamično amenorejo (podhranjenostjo) zmotno postavijo diagnozo PCOS. Prav tako pri najstnicah in ženskah, ki so pravkar nehale jemati hormonsko kontracepcijo.

V zadnjih letih se je z raziskavami naše razumevanje sindroma policističnih jajčnikov znatno dvignilo. Ugotovili smo, da ima PCOS različne fenotipe, ki se pojavljajo tako pri neaktivnih ženskah s prekomerno telesno težo kot tudi zelo aktivnih ženskah z normalno težo.


Simptomi PCOS – Kako ti telo sporoča, da imaš sindrom policističnih jajčnikov




Hormonska neravnovesja povzročajo številne simptome, ki se razlikujejo tako med posameznicami, kot v intenziteti izraženosti (torej od zelo blagih do hudih). Najpogostejši simptomi PCOS vključujejo:

  • Neredne ali izostale menstruacije – Poleg tega, da so daljše ali krajše kot običajno, so lahko menstruacije tudi zelo močne ali zelo rahle.
  • Neplodnost – Visoke ravni androgenov ustavijo sproščanje jajčeca in zavirajo ovulacijo.
  • Ovarijske »ciste« oz. folikli – pri številnih (ne vseh) ženskah s PCOS je moč opaziti številne delno dozorele folikle (pogosto napačno imenovane “ciste”).
  • Poraščenost in moška plešavost – Visoke ravni androgenov lahko povzročijo rast grobih dlak na obrazu, prsih, trebuhu ali hrbtu (ti. hirzutizem). Tudi lasje na temenu glave se lahko stanjšajo in zredčijo.
  • Akne – visoke ravni androgenov lahko povzročijo tudi bolj mastno kožo kot običajno in posledično izbruhe aken zlasti okoli brade, pa tudi na drugih delih obraza, hrbta ali prsnega koša. Boleče, dolgotrajnejše akne se lahko pojavijo tudi okoli pazduh, pod prsmi ali okoli dimelj, kar se imenuje hidradenitis suppurativa ali akne inversa.
  • Hiperpigmentacija kože (ti. acanthosis nigricans) – Temne lise na koži se lahko tvorijo pri telesnih gubah (npr. na vratu, v dimljah in pod prsmi).
  • Težave s krvnim sladkorjem – V primerjavi s splošno populacijo imajo ženske z neurejenim PCOS več kot štirikrat večjo verjetnost za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in skoraj trikrat večjo verjetnost za razvoj gestacijske sladkorne bolezni.[9]
  • Pridobivanje telesne teže in težave s hujšanjem – najverjetneje posledica kombinacije visokih androgenov, visokega krvnega sladkorja in inzulina, nekontroliranega vnetja in/ali slabše delujoče ščitnice.
  • Utrujenost, nizek libido, ipd.


Kaj povzroča sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) ?

Kaj natančno povzroči PCOS še ne vemo. Gre za kompleksno, multifaktorialno endokrino motnjo, katerih vzroki in z njimi povezani procesi niso še popolnoma jasni. A slednji dejavniki lahko igrajo ključno vlogo pri izražanju PCOS simptomov:

  • Genetika – Več genov prispeva k povečanemu tveganju za PCOS, čeprav slednje še ne pomeni, da se bo PCOS dejansko razvil.[10] [11] [12]
  • Okolje ploda – Višja raven testosterona matere med nosečnostjo, naj bi pri plodu povečala tveganje za razvoj PCOS-a.[13]
  • Kroničen stres – lahko sproži nastanek in poslabša obstoječi PCOS. Raziskave kažejo, da imajo ženske s PCOS disfunkcionalne odzive na stres (tudi disfunkcija osi HPA), ki so lahko vzrok in posledica PCOS.[14]
  • Kronično vnetje – Viri kroničnega vnetja pri PCOS niso popolnoma razjasnjeni, lahko pa izvirajo iz črevesja, maščobnega tkiva in jajčnikov.[15] [16]
  • Porušena črevesna mikrobiota – Vse več raziskav kaže, da lahko črevesna mikrobiota igra pomembno vlogo pri PCOS, saj vpliva na ključne značilnosti sindroma, vključno z inzulinsko rezistenco, hiperandrogenizmom in kroničnim vnetjem.[17]
  • Izpostavljenost toksinom iz okolja – Nove raziskave kažejo, da lahko okoljski toksini igrajo pomembno vlogo pri razvoju PCOS.[18] [19]







Lajšanje simptomov sindroma policističnih jajčnikov (PCOS)

Za lajšanje simptomov PCOS in izboljšanje zdravja je ključnega pomena ugotoviti kaj v osnovi sproža simptome. PCOS je sindrom večih obrazov. Lajšanje simptomov pri PCOS je zato zelo odvisno od posamezničinih značilnosti stanja in simptomov. Zato je pomembno, da upoštevamo individualno specifiko vsake posameznice.

Dejstvo pa je, da na razvoj simptomov močno vpliva tudi epigenetika, nad katero imajo ženske same še največ vpliva. Med drugim sem štejemo tudi prehrano, vadbo, stres management, ipd.



Kako si pri PCOS-u lahko pomagaš s hrano?

Ustvari zdrav “mindset” preden se lotiš česarkoli

Urejena in posameznici prilagojena prehrana lahko nasloni marsikatero težavo posameznice. Preden začneš slediti rigidnemu jedilniku, ki si ga pravkar zasledila na spletu, najprej postavi zdrav »mindset«. To je osnova na kateri boš lahko gradila.

Izogibaj se rafiniranim ogljikovim hidratom in oljem iz industrijskih semen

Ti lahko izzovejo nihanje krvnega sladkorja in motnje v črevesni mikrobioti, kar posledično lahko pripelje do kroničnega vnetja.[20]


Uravnotežen krožnik

V svoj jedilnik vključi polnovredne ogljikove hidrate, bogate s hranili. Na primer sladki krompir, buča, sadje (predvsem tisto z nizko vsebnostjo sladkorja, kot na primer jagodičevje, jabolka, oranže,..), ter žita in stročnice, če jih dobro prenašaš.

Ne pozabi na neškrobno zelenjavo, kot je brokoli, zelje, ohrovt, kumarice, zelena, paradižnik, ipd. Slednje namreč vsebujejo vlaknine, ki spodbujajo zdravje črevesja in izločanje odvečnih hormonov in njihovih metabolitov iz telesa. Fitohranila pa delujejo protivnetno in ugodno na krvni sladkor.

Izbiraj zdrave maščobe, kot na primer masne ribe prostega ulova, ekstra deviško oljčno ali kokosovo olje, semena, oreščki.

Tvoj krožnik naj ne bo osiromašen z beljakovinami – nameni mu nekje za dlan veliko porcijo beljakovin oz. 20-30 gramov beljakovin.

Morda se sedaj praskaš po glavi in sprašuješ zakaj nisem zavelela, da moraš iz svojega jedilnika črtati ogljikove hidrate. Tako, kot sem že zgoraj omenila; vsaka ženska se sooča z drugačnimi simptomi ima drugačno zdravstveno sliko, živi svojstven življenjski slog, zato je težko podati smernice, ki bi veljale za vse.

Za žensko, ki se sooča s prekomerno telesno težo, inzulinsko rezistenco in ima HPA os v dokaj dobrem stanju bodo veljale drugačne smernice, kot za žensko, ki nima težav s prekometno telesno težo, ne kaže presnovne disfunkcije, je konstantno pod stresom, ima na urniku poleg tega še intenzivne treninge, skrb za otroke, slab spanec, itd. Takšna ženska zagotovo ne bo žela koristi nizkohidratne prehrane.

Tako, da je pri tem bistveno upoštevati individualno specifiko posameznice.



Kako si pri PCOS-u lahko pomagaš z dopolnili?

Določena hranila lahko pomagajo telesu vzpostavit ravnovesje in olajšat simptome PCOS-a. Med temi so:

  • Inositol – Pomaga uravnavati raven hormonov in menstrualni cikel ter izboljša občutljivost za inzulin, kakovost jajčec in plodnost.[21] [22] [23] [24] V hrani, ga najdemo predvsem v ovesu, citrusih in oreščkih.
  • Cink – Pomanjkanje cinka naj bi pri ženskah s PCOS bilo pogostejše. Dopolnjevanje z le-tem lahko ugodno vpliva na izpadanje las in kakovost kože.[25] [26] [27] Hrana bogata s cinkom: morski sadeži, perutnina, čičerika, ipd.
  • Vitamin D – Ima pomembno vlogo pri razvoju foliklov jajčnikov in proizvodnji progesterona. Slednje je pomembno za vzdrževanje zdravega menstrualnega ciklusa in plodnosti.[28]
  • Magnezij – Vpliva na ogromno procesov v telesu. Med drugim ima bistveno vlogo pri proizvodnji estrogena in progesterona. Raziskave kažejo, da lahko ohranjanje optimalne ravni magnezija izboljša inzulinsko rezistenco pri PCOS. Prav tako pa pomaga pri funkciji leptina in ščitničnih hormonov v telesu ter deluje pomirjujoče na živčni sistem (podpira zdravo delovanje HPA-osi).[29] [30] V hrani ga najdeš v bananah, mandljih, lešnikih, zeleni listnati zelenjavi, avokadu, ipd. A v praksi vemo, da ga je z hrano običajno težko zaužiti v optimalni količini. V teh primerih se poslužimo dopolnil. Izberi magnezijev bisglicinat.



Kako si pri PCOS-u lahko pomagaš z vadbo?



Vadba je bistven element, na katerega ženske s PCOS ne smejo pozabit. Slednja namreč lahko: [31] [32] [33]

  • Zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni
  • Izboljša ovulacijo in uredi menstrualni cikel
  • Izboljša inzulinsko rezistenco
  • Zmanjša nivo androgenov
  • Izboljša duševno zdravje


Vadba z bremeni je še posebej koristna, saj pomaga izboljšati občutljivost na inzulin in razmerje med maščobo in pusto telesno maso.[34] Več o tem si lahko prebereš tukaj.

Kako vpliva stres na sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) ?



Vpliv stresa na sindrom policističnih jajčnikov


Stres management je pomemben sestavni del »zdravljenja« PCOS-a. Preden nadaljujeva, morava najprej razčistit sploh kakšen stres imava v mislih. Namreč, v osnovi imamo pri PCOS-u opravka s številnimi »stresorji« v telesu, med katerimi so presnovni, vnetni, oksidativni in čustveni.

Kadar nam je cilj zmanjšati simptome PCOS-a, bomo morali upoštevati vsakega izmed teh. Ravno zato je pomembno, da gledamo in pristopamo celostno.

Na tej točki sem želela izpostavit čustven stres. Ženske s PCOS imajo večje tveganje za razvoj anksioznosti in depresije. V kliničnih raziskavah so pri ženskah s PCOS opazili povečan kortizol (stresni hormon) in α-amilaze (marker aktivnosti simpatičnega živčnega sistema) v primerjavi z ženskami brez PCOS. [35] Kar z drugimi besedami pomeni, da so ženske s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS) bolj dovzetne za stres in njegove učinke.

Podkrepiva to z dodatno strokovno razlago…

Kadar smo pod stresom začne telo izločati stresni hormon imenovan kortizol. Akuten dvig le-tega je nujno potreben za optimalno delovanje telesa, a kadar je kortizol kronično povišan lahko to doprinese kar nekaj negativnih posledic, kot napimer supresija imunskega sistema, težja izguba telesne maščobe in izgradnje mišične mase, zmanjšana proizvodnja ščitničnih hormonov, slabša inzulinska rezistenca, poveča se proizvodnja androgenih hormonov,…

V glavnem, vpliva na širok spekter telesnih procesov, kar se posledično lahko kaže tudi v neurejenem ali izostalem ciklu.

Poleg vsakodnevnega življenjskega stresa lahko svoje telo dodatno obremenjujemo tudi z načinom prehranjevanja, vadbo in notranjim glasom. Namesto, da na svoje telo gledaš kot na prekletstvo in ga hraniš z negativno energijo, stopi korak izven njega. Poglej ga, poglej kaj vse ti nudi, kaj vse lahko počneš z njim. Poleg tega pa poglej tudi svoj odnos do njega. Ko mu boš nudila tisto kar potrebuje za svoje delovanje, bosta skupaj zdravila drug drugega.



Kje lahko najdem več informacij o življenju s sindromom policističnih jajčnikov?

Za ženske s sindromom policističnih jajčnikov, sva s Simono Fabjan, prehransko terapevtko ustvarili PCOSakademijo. PCOS akademija postavlja žensko v središče in obravnava celoten spekter fizičnih, čustvenih, duševnih, socialnih in okoljskih vplivov, ki vplivajo na zdravje ženske. Uporablja prilagojene strategije, ki upošteva njeno edinstveno stanje, potrebe in okoliščine. Uporablja najprimernejše pristope iz različnih disciplin ter tako pomaga ženskam, da ponovno pridobijo in ohranijo optimalno zdravje. Pridruži se ji tukaj.


Tehrani, F. R., & Behboudi-Gandevani, S. (2015, February 4). Chapter: Polycystic ovary syndrome. IntechOpen.
Tehrani, F. R., & Behboudi-Gandevani, S. (2015, February 4). Chapter: Polycystic ovary syndrome. IntechOpen.
Rutkowska, A. Z., & Kandarakis, E. D. (2016, August 30). Polycystic ovary syndrome and environmental toxins. Fertility and Sterility Home.
Apridonidze T, Essah PA, Iuorno MJ, Nestler JE. Prevalence and characteristics of the metabolic syndrome in women with polycystic ovary syndrome. The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism. 2005;90(4):1929-35.
Park, J. C., Lim, S. Y., Jang, T. K., Bae, J. G., Kim, J. I., & Rhee, J. H. (2011). Endometrial histology and predictable clinical factors for endometrial disease in women with polycystic ovary syndrome. Clinical and experimental reproductive medicine, 38(1), 42–46.
Shafiee MN, Chapman C, Barrett D, Abu J, Atiomo W. Reviewing the molecular mechanisms which increase endometrial cancer (EC) risk in women with polycystic ovarian syndrome (PCOS): Time for paradigm shift? Gynecologic oncology.2013;131(2):489-92.
Nitsche K, Ehrmann DA. Obstructive sleep apnea and metabolic dysfunction in polycystic ovary syndrome. Best Practice & Research Clinical Endocrinology & Metabolism. 2010;24(5):717-30.
Driven by good intentions: Why widening the diagnostic criteria for polycystic ovary syndrome may be harming women. The BMJ. (2021, March 30).
Joham, A. E., S. Ranasinha, S. Zoungas, L. Moran, and H. J. Teede. 2014. “Gestational Diabetes and Type 2 Diabetes in Reproductive-Aged Women with Polycystic Ovary Syndrome.” The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism 99 (3): E447–52.
Crespo, Raiane P., Tania A. S. S. Bachega, Berenice B. Mendonça, and Larissa G. Gomes. 2018. “An Update of Genetic Basis of PCOS Pathogenesis.” Archives of Endocrinology and Metabolism 62 (3): 352–61.
Dunaif, Andrea. 2016. “Perspectives in Polycystic Ovary Syndrome: From Hair to Eternity.” The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism 101 (3): 759–68.
Vink, J. M., S. Sadrzadeh, C. B. Lambalk, and D. I. Boomsma. 2006. “Heritability of Polycystic Ovary Syndrome in a Dutch Twin-Family Study.” The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism 91 (6): 2100–2104.
Tata, Brooke, Nour El Houda Mimouni, Anne-Laure Barbotin, Samuel A. Malone, Anne Loyens, Pascal Pigny, Didier Dewailly, et al. 2018. “Elevated Prenatal Anti-Müllerian Hormone Reprograms the Fetus and Induces Polycystic Ovary Syndrome in Adulthood.” Nature Medicine 24 (6): 834–46.
Benson S, Arck PC, Tan S, Hahn S, Mann K, Rifaie N, Janssen OE, Schedlowski M, Elsenbruch S. Disturbed stress responses in women with polycystic ovary syndrome. Psychoneuroendocrinology. 2009 Jun;34(5):727-35. doi: 10.1016/j.psyneuen.2008.12.001. Epub 2009 Jan 15. PMID: 19150179.
Spritzer, P. M., Lecke, S. B., Satler, F., & Morsch, D. M. (2015, May 1). Adipose tissue dysfunction, adipokines, and low-grade chronic inflammation in polycystic ovary syndrome. rep.
González F. (2012). Inflammation in Polycystic Ovary Syndrome: underpinning of insulin resistance and ovarian dysfunction. Steroids, 77(4), 300–305. https://doi.org/10.1016/j.steroids.2011.12.003
Basak OzgenSaydam, & Bulent O. Yildiz. (n.d.). Gut-brain axis and metabolism in polycystic ovary syndrome.
Vagi, Sara J., Eduardo Azziz-Baumgartner, Andreas Sjödin, Antonia M. Calafat, Daniel Dumesic, Leonardo Gonzalez, Kayoko Kato, Manori J. Silva, Xiaoyun Ye, and Ricardo Azziz. 2014. “Exploring the Potential Association between Brominated Diphenyl Ethers, Polychlorinated Biphenyls, Organochlorine Pesticides, Perfluorinated Compounds, Phthalates, and Bisphenol A in Polycystic Ovary Syndrome: A Case-Control Study.” BMC Endocrine Disorders 14 (October): 86.
Rutkowska AZ, Diamanti-Kandarakis E. Polycystic ovary syndrome and environmental toxins. Fertil Steril. 2016 Sep 15;106(4):948-58. doi: 10.1016/j.fertnstert.2016.08.031. Epub 2016 Aug 22. PMID: 27559705.
Spreadbury I. (2012). Comparison with ancestral diets suggests dense acellular carbohydrates promote an inflammatory microbiota, and may be the primary dietary cause of leptin resistance and obesity. Diabetes, metabolic syndrome and obesity : targets and therapy, 5, 175–189.
Monastra, Giovanni, Vittorio Unfer, Abdel Halim Harrath, and Mariano Bizzarri. 2017. “Combining Treatment with Myo-Inositol and D-Chiro-Inositol (40:1) Is Effective in Restoring Ovary Function and Metabolic Balance in PCOS Patients.” Gynecological Endocrinology: The Official Journal of the International Society of Gynecological Endocrinology 33 (1): 1–9
Kamenov, Zdravko, and Antoaneta Gateva. 2020. “Inositols in PCOS.” Molecules 25 (23). https://doi.org/10.3390/molecules25235566.
Laganà, Antonio Simone, Simone Garzon, Jvan Casarin, Massimo Franchi, and Fabio Ghezzi. 2018. “Inositol in Polycystic Ovary Syndrome: Restoring Fertility through a Pathophysiology-Based Approach.” Trends in Endocrinology and Metabolism: TEM 29 (11): 768–80.
Roseff, S., & Montenegro, M. (2020). Inositol Treatment for PCOS Should Be Science-Based and Not Arbitrary. International journal of endocrinology, 2020, 6461254.
Abedini, Maryam, Ehsan Ghaedi, Amir Hadi, Hamed Mohammadi, and Reza Amani. 2019. “Zinc Status and Polycystic Ovarian Syndrome: A Systematic Review and Meta-Analysis.” Journal of Trace Elements in Medicine and Biology: Organ of the Society for Minerals and Trace Elements 52 (March): 216–21.
Jamilian, Mehri, Fatemeh Foroozanfard, Fereshteh Bahmani, Rezvan Talaee, Mahshid Monavari, and Zatollah Asemi. 2016. “Effects of Zinc Supplementation on Endocrine Outcomes in Women with Polycystic Ovary Syndrome: A Randomized, Double-Blind, Placebo-Controlled Trial.” Biological Trace Element Research 170 (2): 271–78.
Maxel, T., Svendsen, P. F., Smidt, K., Lauridsen, J. K., Brock, B., Pedersen, S. B., Rungby, J., & Larsen, A. (2017). Expression Patterns and Correlations with Metabolic Markers of Zinc Transporters ZIP14 and ZNT1 in Obesity and Polycystic Ovary Syndrome. Frontiers in endocrinology, 8, 38.
Lin, Ming-Wei, and Meng-Hsing Wu. 2015. “The Role of Vitamin D in Polycystic Ovary Syndrome.” The Indian Journal of Medical Research 142 (3): 238–40.
Hamilton, K. P., Zelig, R., Parker, A. R., & Haggag, A. (2019). Insulin Resistance and Serum Magnesium Concentrations among Women with Polycystic Ovary Syndrome. Current developments in nutrition, 3(11), nzz108.
Boyle, N. B., Lawton, C., & Dye, L. (2017). The Effects of Magnesium Supplementation on Subjective Anxiety and Stress-A Systematic Review. Nutrients, 9(5), 429.
Harrison, Cheryce L., Catherine B. Lombard, Lisa J. Moran, and Helena J. Teede. 2011. “Exercise Therapy in Polycystic Ovary Syndrome: A Systematic Review.” Human Reproduction Update 17 (2): 171–83.
Guszkowska, Monika. 2004. “[Effects of exercise on anxiety, depression and mood].” Psychiatria polska 38 (4): 611–20.
Picchi Ramos, Fabiene K., Lúcia Alves da Silva Lara, Gislaine Satyko Kogure, Rafael Costa Silva, Rui Alberto Ferriani, Marcos Felipe Silva de Sá, and Rosana Maria dos Reis. 2016. “Quality of Life in Women with Polycystic Ovary Syndrome after a Program of Resistance Exercise Training.” Revista Brasileira de Ginecologia E Obstetrícia / RBGO Gynecology and Obstetrics 38 (07): 340–47.
Basu, B. R., Chowdhury, O., & Saha, S. K. (2018). Possible Link Between Stress-related Factors and Altered Body Composition in Women with Polycystic Ovarian Syndrome. Journal of human reproductive sciences, 11(1), 10–18.

O avtorju

Hey there!

Moje ime je Urška.

Sem osebna trenerka specializirana za vadbo žensk, raziskovalka gibanja, iskalka ženskega potenciala in zdravja, ljubiteljica sushi-ja, iskrenih pogovorov in mirnih juter. Naučim te, kako dvigneš zmogljivost svojega telesa v fitnesu in izven njega.

Moje ime je Urška.

Sem osebna trenerka specializirana za vadbo žensk, raziskovalka gibanja, iskalka ženskega potenciala in zdravja, ljubiteljica sushi-ja, iskrenih pogovorov in mirnih juter. Naučim te, kako dvigneš zmogljivost svojega telesa v fitnesu in izven njega.

Ali si

Reši kviz

vedela?

Ali te stres omejuje pri izgubi telesne maščobe?

Prenesi si vodnik za vadbo v nosečnosti

Brskaj
kategorije

Ne spreglej

Photo by Marcus Aurelius from Pexels
Gosti
aktiven življenjski slog
Lifestyle
nestology ženska fiziologija
Trening
menstrualni cikel nestology
Hormoni
nestology urška rojko
Prehrana

Ne spreglej

Photo by Marcus Aurelius from Pexels
Gosti
aktiven življenjski slog
Lifestyle
nestology ženska fiziologija
Trening
menstrualni cikel nestology
Hormoni
nestology urška rojko
Prehrana
diastaza rektusov po porodu
Po porodu

Ne spreglej

Photo by Marcus Aurelius from Pexels
Gosti
aktiven življenjski slog
Lifestyle
nestology ženska fiziologija
Trening
menstrualni cikel nestology
Hormoni

Preberi tudi

Photo by Marcus Aurelius from Pexels
Gosti
PCOS AKADEMIJA
Hormoni
Ženska v svojih 40-ih, morda razmišlja o znakih perimenopavze.
Menopavza
hujšanje v menopavzi
Menopavza
aktiven življenjski slog
Lifestyle

Prenesi si

Vadba v nosečnosti

Mini priročnik, ki bo odgovoril na ključna vprašanja o vadbi med nosečnostjo.

Prenesi si
Vadba v nosečnosti

Mini priročnik, ki bo odgovoril na ključna vprašanja o vadbi med nosečnostjo.

Dobrodošla

Pridruži se mi

Prinesi si svojo nedeljsko kavo (ali čaj) in se mi pridruži pri tedenskih novičkah, kjer ti razkrijem dogajanje v ozadju, odgovarjam na tvoja vprašanja, razbijam mite tvojih najljubših tem in te med prvimi obvestim o novostih. Vse to, medtem ko ti uživaš v svojem jutranjem ritualu.

Dobrodošla

Pridruži se mi

Prinesi si svojo nedeljsko kavo (ali čaj) in se mi pridruži pri tedenskih novičkah, kjer ti razkrijem dogajanje v ozadju, odgovarjam na tvoja vprašanja, razbijam mite tvojih najljubših tem in te med prvimi obvestim o novostih. Vse to, medtem ko ti uživaš v svojem jutranjem ritualu.

To spletno mesto uporablja piškotke.

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Preberi več.

Kaj povzroča tvoj PCOS?

Izpolni kviz in ugotovi kaj povzroča tvoj PCOS, kaj to pomeni za tvoje zdravje in kaj lahko storiš glede tega.