Zdravje tvojih ust je tesno povezano s hormonskimi spremembami v telesu. Raziskovanje povezave med hormoni in oralnim zdravjem razkriva presenetljiva odkritja. Preberi, kako lahko različna življenjska obdobja, od pubertete do menopavze, vplivajo na tvoje dlesni in zobe.

Puberteta – prvo poglavje v zgodbi hormonskih sprememb

Razumevanje vloge hormonov in oralnega zdravja je ključno za ženske vseh starosti. Puberteta je obdobje v katerem pride do nenadne rasti in dozorevanja telesa. Le-to vpliva tudi na dlesen in sluznico v ustih. V dlesni pride do povečanja količine krvi, kar ob slabi oralni higieni oz. ob prisotnosti oblog na zobeh lahko pripelje do tega, da dlesni začnejo krvaveti že ob manjšem dražljaju.

Kako lahko nihanja hormonov med menstrualnim ciklom vplivajo na oralno zdravje?

Na začetku menstrualnega cikla se pri nekaterih ženskah lahko pojavi vnetje dlesni in krvavitev ob ščetkanju. Prav tako so opazili očitno povezavo med padcem ravni progesterona v lutealni fazi, ki privede do pojava majhnih razjed na sluznici v ustih imenovanih afte.

Afte so okrogle oblike, znotraj z belkasto oblogo in rdečim robom. Boleče so na dotik, ob hranjenju ter ščetkanju zob. Povezane naj bi bile s hormonskimi spremembami, saj se v času nosečnosti ne pojavljajo. Eden od vzrokov nastanka je lahko tudi slabokrvnost in pomanjkanja železa.

Vpliv nosečnosti na oralno zdravje

Nosečnost je še eno obdobje, kjer hormoni in oralno zdravje tesno sodelujejo. V življenju ženske je nosečnost zelo dinamično obdobje saj ga spremlja veliko fizičnih in psihičnih sprememb. Pri nekaterih ženskah se lahko pojavijo težave z zobmi in dlesnimi. Do tega največkrat pride zaradi vpliva hormonov.

Gingivitis ali vnetje dlesni je pogost pojav v nosečnosti zaradi hormonskih sprememb in iritacij dlesni kot so npr. zobne obloge. Dlesen se zelo vname in krvavi od ščetkanju. V primerih, ko dlesen zelo zateče, si pacientke zaradi skrbi pred krvavitvijo, še slabše čistijo zobe. To povzroči začaran krog, ker se obloge še bolj nabirajo, dlesen pa je kronično vneta in krvavi. Če se to ne prekine z rednim in dobrim čiščenjem zobnih oblog, lahko napreduje in posledično vodi v parodontitis.

Parodontitis je vnetje podpornega tkiva zob. Če se ga ne zdravi vodi v izgubo zob. Nekatere raziskave so odkrile povezavo med parodontitisom in prezgodnjim porodom z nizko porodno težo dojenčka.

Sprememba, ki se prav tako lahko pojavi v ustih je nosečniški epulis. Dlesen lahko zaradi vnetja začne rasti na določenem predelu in ima obliko okroglega izrastka, ki pa izzveni po porodu. Pri nosečnicah z brezhibno ustno higieno se gingivitis in epulis ne pojavita.

Tudi spremembe v imunskem odzivu, povečana koncentracija kortizola in glukoze v krvi ter slaba oralna higiena privedejo pri nosečnicah do pogostih zobnih vnetij (npr. težave pri izraščanju modrostnih zob)

Študije so pokazale, da zmanjšanje zobnih oblog pri nosečnicah zmanjša tveganje za nastanek kariesa pri otroku.

V prvem trimestru se veliko nosečnic sooča z bruhanjem, katero prav tako pusti posledice na zobeh. Kislina zniža pH v ustih, kar privede do mikro raztapljanja v sklenini. Zaželeno je, da se po vsakem bruhanju usta dobro sperejo z vodo, s ščetkanjem pa se počaka vsaj 30 min, da ne bi prišlo do poškodb na sklenini.

Nosečnicam svetujemo redne obiske pri zobozdravniku, odstranitev trdih in mehkih zobnih oblog, ter pravilno ustno higieno doma, kar lahko prepreči težave in ohrani vaše zobe in dlesni zdrave.

Menopavza, postmenopavza, ovariektomija – Kako pa hormoni in oralno zdravje sodelujejo v tem obdobju?

Zaradi upada ženskih spolnih hormonov lahko pride do neravnotežja v psihološkem in fiziološkem delovanju ženskega telesa. V ustih se lahko to kaže s spremembami na žlezah slinavkah. Zmanjšano je izločanje sline kar vodi v suha usta, spremembe v okušanju ali izostanek okusa.

Eden od simptomov je lahko pekoč občutek v ustih, ki je lahko posledica zmanjšane koncentracije estrogena v krvi ali pomanjkanje vitaminov in mineralov kot so vitamin B, vitamin C, železo, cink, folna kislina, itd. Zaradi tega je obnova sluznice in dlesni slabša, kar pomeni da je dlesen nagnjena k vnetju in krvavitvi.

Zaradi bolj občutljive sluznice in suhih ust lahko pride tudi do sekundarne infekcije z ustno kandido. Le-ta je vidna v obliki močnih belih oblog na jeziku ali rdeč pekoč jezik, ter z rdečico na nebu z rdečimi pikami (bolj pogosto pod protezo).

Nekatere ženske v tem obdobju jemljejo zdravila, da bi blažile simptome anksioznosti, depresije. Ta zdravila prav tako povzročijo atrofijo slinavk in vodijo v suha usta. Tukaj je posledično prisoten ponovno pekoč občutek v ustih, slabša obramba, pogosta vnetja in krvavitev.

Zelo pomembna je pravilna ustna higiena in čiščenje protetičnih nadomestkov ter bogata prehrana polna antioksidantov in vitaminov.

Kako pa diabetes vpliva na zdravje zob in dlesni?

Diabetes je še en dejavnik, ki vpliva na hormone in oralno zdravje. Gre za kronično bolezen pri kateri pride do motnje v prehajanju glukoze iz krvi v celice. Zato je koncentracija glukoze v krvi konstantno povišana to pa negativno vpliva na celotno telo. Sladkorni bolniki so bolj dovzetni za vnetja v ustih.

Pri sladkorni bolezni pride do zmanjšanega izločanja sline. Slina je ena pomembnejših telesnih tekočin za dobro ustno in splošno zdravje. Eden prvih simptomov v ustih diabetika so suha usta, kar spremljajo spremembe v okušanju in pekoča usta. Sluznica sladkornega bolnika je nagnjena k infekciji in hitro krvavi.

Kot močan vnetni odgovor telesa na zobne obloge se pojavi gingivitis. Zaradi slabšega imunskega sistema lahko pogosto sledi infekcija s kandido.

Poleg tega je potrebno omeniti, da je slina diabetikov spremenjena. V njej najdemo več kalcija in glukoze, kar povzroči kisel pH v ustih. Zarati tega je prisoten zadah in povečan rizik za nastanek kariesa.

Povečana koncentracija glukoze v slini prav tako vodi do večjega nastanka oblog. Ob slabi obrambi leukocitov v krvi ter slabi tvorbi kolagena to posledično vodi v parodontitis.

Dokazana je tudi povezava med sladkorno in parodontalno boleznijo. Sladkorna bolezen vpliva na stanje obzobnih tkiv, medtem ko parodontitis vpliva na presnovno urejenost sladkorne bolezni.

Zaradi naštetega so zelo pomembne:

• redne kontrole pri zobozdravniku,
• redno čiščenje zobnega kamna ter odstranitev vseh iritacij v ustih,
• redna in pravilna ustna higiena, dobro čiščenje protetičnih nadomestkov in prenehanje kajenja.

V primeru suhih ust se priporoča:

• uporaba umetne sline,
• spiranje ust s čajem iz slezovega korena,
• bonboni in žvečilke brez sladkorje (s ksilitolom)
• jemanje nadomestkov kot so vitamin A, vitamin D ter B-kompleks zaradi pozitivnih učinkov na sluznico

Osteoporoza – ko se lahko hormonske spremembe začnejo kazati tudi na kosteh

Gostota kostne mase doseže vrhunec okrog 25-30. leta starosti. Po tem letu starosti gostota kostne mase blago pada, vsak daljši izostanek estrogena (amenoreja, dojenje) pospeši padec kostne gostote.
Zelo je pomembno s kakšno kvaliteto kostne gostote ženska vstopi v postmenopavzo, saj od takrat naprej letno izgubi 1-3% gostote kosti. Estrogen je hormon, ki pozitivno vpliva na kostno tkivo saj zavira tvorbo snovi, ki pospešujejo razgradnjo kosti.

Nizka koncentracija estrogena privede do povečanega resorbcije kosti, nizke gostote kosti in s tem poveča riziko za nastanek parodontalne bolezni. Nekatere raziskave so pokazale, da v tem primeru hormonska nadomestna terapija (HNT) deluje pozitivno na kostno tkivo, saj so dokazali da estrogen v HNT zmanjša krvavitev dlesni, izgubo čeljustne kosti in izgubo zob.

Ženske, ki so bolj nagnjene k nastanku osteoporoze:

• zgodnja menopavza,
• dednost,
• ženske z odstranjenimi jajčniki

Pri osteoporozi se priporoča zadosten vnos kalcija, vitamina D in prenehanje kajenja. Fizična aktivnost lahko upočasnjuje izgubo kostne mase, prav tako pa tudi izboljša mišično koordinacijo in zmanjša riziko padca in zloma.

Poleg tega je tudi pomembna prevencija parodontalne bolezni v katero štejemo redne obiske pri zobozdravniku in brezhibno ustno higieno.

Srčno-žilne bolezni – Povezava med tvojim srcem in usti

Ena od pogostih bolezenskih stanj, ki jih povezujemo s parodontalno boleznijo so srčno-žilne bolezni.
Že vrsto let kot enega od dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni povezujejo kronične okužbe.

Parodontitis je kronično vnetje podpornega tkiva zoba, ampak ni vnetje ki bi bilo omejeno samo na zobe. Vzrok so mikroorganizmi, ki se nahajajo v obzobnih žepkih in lahko po krvotoku preidejo do oddaljenih organov. Na takšen način lahko poškodujejo endotel krvnih žil. Neprestano vnetje v ustni votlini ves čas obremenjuje celoten organizem telesa.

V različnih raziskavah so v endotelu aterosklerotičnih žil odkrili bakterije, ki so odgovorne za nastanek parodontitisa. Zato strokovnjaki menijo, da imajo bolniki s parodontitisom večje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.