Mnogi starši se strinjajo, da je vzgoja otrok danes težja kot pred 20 leti, pri čemer mnogi kot razlog navajajo digitalne tehnologije – kot so družbeni mediji ali pametni telefoni.

Kako, če in v kakšni meri izpostavljanje digitalnim napravam škodi otrokovemu razvoju sva se pogovarjali z Tjašo I. Lešnik, profesorico specialne in rehabilitacijske pedagogike z zaključenim podiplomskim funkcionalnim usposabljanjem s področja avtizma ter drugih izobraževanj.

Arlene Pellicane in Gary D. Chapman v svoji knjigi: “Družabno odraščanje – kako vzgojiti družabne otroke v svetu zaslonov“; izpostavljata, da biti družaben ne pomeni le navezovati stika, klepetati ali nekaj skupaj ustvarjati, ampak izkazovati pozornost in sočutje do drugih z očesnim stikom in s pogovorom. Nadaljujeta: “Ker danes otroci veliko časa preživijo pred različnimi zasloni v svetu virtualnih odnosov, znanstveniki s področja nevrologije ugotavljajo, da se te sposobnosti in celo zainteresiranost za stike z ljudmi v resničnem svetu – iz oči v oči – manjšajo. Težava niso zasloni kot taki, ampak njihova pretirana uporaba.”

Tjaša je za Nestology odgovarjala na številna pogosta vprašanja staršev, ki so se v današnjem svetu zaradi vse razpoložljive tehnologije znašli v zagati, kako otroka ob tem vzgajati in podpreti njihov razvoj.

Tjaša I. Lešnik: “Starši smo včasih v dilemi katere aktivnosti za naše malčke izbrati, da bodo z njimi zamoteni/zaposleni in hkrati varni. S tem običajno želimo dobiti priložnost, da brezskrbno opravimo kakšno gospodinjsko ali službeno opravilo.”

Ali je gledanje televizije ali uporaba drugih digitalnih naprav priporočljiva za otrokov razvoj?

Tjaša I. Lešnik: “Raziskovalci so dognali, da zgodnja izpostavitev otroka digitalnim napravam spodbuja zaostanek v govorno-jezikovnem razvoju. V raziskavah, ki so navedene v virih so otroci okrog 1 leta starosti gledali televizijo več kot 2 uri na dan. Negativen vpliv tega na njihov razvoj se je pokazal do dosežene starosti 4 let ali manj.“

“Priporočljivo je, da otroka pred 1,5 letom starosti TV in drugim digitalnim napravam sploh ne izpostavimo. Seveda, to ne pomeni, da se preko video klica ne sme pogovarjati s sorodniki na daljavo. Negativne posledice navedenih naprav se skrivajo v posredovanju enosmernih informacij, v odsotnosti odzivanja na otrokove reakcije.”

“Za njegov učinkovit razvoj govora in jezika je pomembna socialna interakcija. Ob spremljanju dogajanja na TV  so malčki postavljeni v vlogo pasivnih poslušalcev, kjer niso aktivno vključeni v komunikacijo in razvijanje njenih zakonitosti. Prav tako naj bi se starši, ki imajo pogosto prižgano televizijo manj vključevali v komunikacijo s svojim otrokom, kar je odsotnost socializacije, spoznavanje neverbalnega izražanja, gest ipd. Skratka spodbuja tisto, kar ne razvija veščin za učinkovito vstopanje v družbo.”

Med drugim nekateri pediatri opozarjajo še na druge pomanjkljivosti uporabe digitalnih naprav na otrokov razvoj:

“Dimitri Christakis, pediater iz Otroške bolnišnice in Regionalnega medicinskega centra v Seattlu, pravi, da imajo otroci, ki so kot dojenčki gledali televizijo slabšo pozornost, težave s koncentracijo in impulzivnostjo. Če so možgani, ki se še razvijajo pogosto izpostavljeni digitalnim napravam, se prilagodijo hitremu tempu in pretirani stimulaciji, ki jo te narekujejo. Slednje zna predstavljati velik izziv tekom vsakdana za otroke, lahko se hitro počutijo zdolgočaseno. Video vsebine se nenehno spreminjajo, ves čas so zanimive in skoraj nikoli ne prisilijo otroka, da se spopade s čim bolj statičnim.”

“Tudi pediater David L. Hill piše o slednjem, da ima gledanje televizije v zgodnjem otroštvu dolgotrajne posledice na jezikovni razvoj posameznika, njegove bralne sposobnosti in kratkoročni spomin. Prispeva tudi k težavam s spanjem in pozornostjo. Zadnje smernice Ameriške akademije za pediatrijo so, da otroci pred 2. letom starosti digitalnim medijem sploh niso izpostavljeni.”

Kaj lahko kot starši naredimo za optimalen otrokov razvoj?

Tjaša I. Lešnik: “Za otrokov razvoj je bistveno bolj spodbudno organizirati domače okolje tako, da ga lahko:

• varno raziskuje (odstraniti ostre, nevarne, drobne predmete).
• si nabira motorične izkušnje.
• vstopa v komunikacijo z ostalimi v okolju (npr.: ko potrebuje pomoč, ker nečesa ne doseže, ko pokaže ponos nad izvedbo nečesa, ob nagovorih odraslega itd.).

Kako lahko naredimo uporabo pametnih telefonov / tablic bolj prijazno tako staršem kot otrokovemu razvoju? Kakšen je priporočen čas uporabe zaslonov pri otrocih?

Tjaša I. Lešnik: “V kolikor se uporabi digitalnih naprav pri otroku ne moremo izogniti, je po prečesanih različnih virih interneta:

• pri otrocih okrog 2 leta starosti zadostna mera gledanja televizije 30 minut na dan.
• za starejše otroke se le-ta poveča na 60 minut na dan.
• pri osnovnošolcih in starejših pa maksimalno 1-2 uri na dan. “

“Smotrno je, da se odrasli vključimo v gledanje risank z otrokom. To je strategija, ki vključuje socialno komponento pri uporabi zaslona. Na mestu je, da se o vsebinah, ki jih otrok spremlja pogovarjamo, jih komentiramo in dopolnjujemo. Pri tem je tudi pomembno, da se zavedamo sporočila vsebine, ki je predvajana.”

Kaj so prednosti oz. slabosti uporabe pametnih telefonov / tablic za otrokov razvoj?

Tjaša I. Lešnik: “Risanke ali video igre lahko spodbujajo, da otrok:

• pridobiva znanje npr. abecede, štetja, simbolov za števila, barv, poimenovanj za eksotične živali….;
• širi splošno poučenost glede drugih oblik bivanja, poklicev, znanosti (skozi prikazane poizkuse, raziskovanja), značilnosti določenih živalskih vrst, prehrane, navad… torej lahko se uči o kulturah, svetu izven njegovega doma;
• dobi ideje za razrešitev določenih socialnih konfliktov, npr. izražanje strinjanja, nestrinjanja…;
• do neke mere krepi osredotočenost in pomnjenje, vidno in slušno percepcijo,
• besednjak, se uči tujega jezika (oz. posluha zanj, če ni preveč popačen),
• razvija domišljijo,
• utrjuje vrednote, če ima risanka bogato, koristno sporočilnost.”

Ali:

• sprejme nasilje kot legitimno;
• si oblikuje lažno podobo o svetu v smislu, da se vsak padec zaključi srečno, da je vse zmeraj dobro ali, da neki karakterji vedno ubežijo nesreči;
• okrepi  nezaželeno (arogantno) vedenje ali neprimeren besednjak.”

Ali bi bralcem lahko priporočili kakšno vzpodbudno vsebino za otroke?

Tjaša I. Lešnik: “Z zavedanjem vsega zgoraj naštetega je ob pomoči sledilcev instagram profila @zabavno_učenje nastal seznam kratkih risank in drugega s spodbudno vsebino. Na njega smo umestili:”

Risanke:

Gosenico Tinko, Pixi in čarobni zid, Raziskovalko Dora, Snorčke, Kajo, Drobižke, Lojzka-Louie, Slončka Benjamina, Pingu, Zobne miške, Piki-ja, Tačke, Kravico Lizko, Wisper, Divja brata Kratt, risanke po knjigi Julie Donaldson, Backa Jon-a, Blaze in Megakolesniki, Frančka, Pujso Pepo, Trnovo robidovje, JoNaLU, Raa Raa the Noisy Lion, Krteka, Baymax, Zmaj Zog, Polž na potepu na kitovem repu, Bi se gnetli na tej metli, Connie, Heidi, Tabaluga, Pika Nogavička, Mojster Miha, Saura, Radovednega Georga, Medvedka Puja, Lolek in Bolek, Magic School Bus, Čebelico Majo…

Dokumentarci/vlogi:

• If I were an animal
• Pachamama
• En Capuder
• Inside out

Youtube:

• The animal sound song
• Timmy Kids
• risanke Julie Ocker
• Nekoč je bilo življenje
• Od popka do zobka
• Baby TV
• Timothy goes to school

Kakšno sporočilo bi želeli predati staršem?

Tjaša I. Lešnik: “Verjamem, da se lahko med branjem tega prispevka pri komu pojavi občutek krivde v povezavi s svoji otrokom, ker vam je bilo opisano do sedaj neznano. Nikoli ni prepozno za predajo sporočila »ni dosegljivo« in vzpostavitev urnika/pravil kdaj je dosegljivo ter za koliko časa. Otroci se v življenju prej kot slej srečajo s kakšno omejitvijo. Z omejevanjem gledanja televizije, igranja računalniških ali drugih igric, surfanjem po internetu ali socialnih omrežjih jih pripravljamo na življenje.”